Istra hrani v svojem osrčju veliko drobnih biserov. Nedaleč od mestnega vrveža srečamo, raztresene po hrbtih zelenih hribov, kraje in vasi, kjer še vedno občutimo utrip prave podeželske pokrajine in v njej naravni ritem letnih časov. Tam se ljudje še vedno upirajo prehitremu tempu življenja, znanje in vedenje, ki ga ponuja sodobni čas, pa  povezujejo z izročilom svojih prednikov, ki so živeli  v spoštovanju in  sožitju z naravo saj so iz zemlje, ki so jo obdelovali, črpali življenjsko moč in energijo.

Truške so ime za valovito pokrajino nad zgornjim  tokom Dragonje,  300 do 350 m visoko nad morjem, ki je posejana z več manjšimi zaselki in vasmi.   Severna pobočja gledajo proti koprskemu zalivu in jih  preraščajo gozdovi.  Na južnih pobočjih, ki gledajo v sonce, so si prebivalci Trušk že pred stoletji uredili večje in manjše terase, na njih pa njive, nasade in vinograde. Taka, na nek način prvobitna je pokrajina še danes: razgibana, raznolika in slikovita. Vinogradi s svojimi ravnimi vrstami delujejo  v tem mozaiku kot prijeten kontrast nepravilnim, po naravnem  reliefu razloženim ploskvam obdelovalnih površin.  Trte najdejo tu idealne pogoje, da rojevajo in dozorevajo žlahtne plodove. Ilovnato - peščena tla, milo, mediteransko  podnebje z velikim številom sončnih ur, precejšnja nadmorska višina, kjer stalno  kroženje zraka povzroča prijeten maestral,  to so prvinski naravni elementi, ki  dajejo vinom prepoznaven značaj. Grozdje dozoreva v čistem okolju, zdrav pridelek pa vinogradniki ohranjajo z  blagimi zaščitnimi sredstvi.